ZNAK UČITELJSKEGA ZDRUŽENJA SLOVENIJE
Srečanje pod lipo je bil star slovenski običaj, ki se je obdržal po nekaterih delih slovenskih dežel tudi po tem, ko so ukinili ustoličevanje knezov in je pomenil predvsem razsojanje o pomembnih rečeh določenega kraja ali pokrajine. Ponekod se je ta običaj nadaljeval kljub drugačnemu formalnemu vodenju župnij vsaj v tistem delu, ko je šlo za skupno zemljo.
Gospodarji so pod lipo sprejemali odločitve v demokratičnem duhu in kar je bilo skupnega urejali dolgoročno. Ostanek tega lahko zasledimo v različni literaturi, obstajajo pa tudi materialni ostanki (npr. lipa, obdana s kamni, ki se nahaja v Vrbi na Gorenjskem).
Znak “Učiteljskega združenja Slovenije” izhaja iz tega običaja ter se po likovni plati naslavlja na besedo, jezik in osebni zapis oziroma pisavo kot tiste konstitutivne elemente, ki našo kulturno krajino umeščajo med evropske.
S tem se na znakovni ravni učitelji opredeljujemo do demokracije in medsebojnega sodelovanja, hkrati pa želimo v odločanju o šolstvu in njegovem dolgoročnem vplivu soodločati skupaj s politiko, saj smo kot učitelji strokovno usposobljeni in imamo z učenci, dijaki in študenti neposredno informacijo o poteku učnega procesa.