Namen učiteljske zbornice

Demokracija se začne v šolstvu.

Učiteljska zbornica je kulturni projekt, s katerim bo prišlo do spremembe v načinu razmišljanja, delovanja in odnosih v družbi.

Demokratično soupravljanje šolstva postaja evropska civilizacijska norma namesto direktnega političnega vplivanja in podrobnega administrativnega predpisovanja. Spoznali so, da šolstva ni več mogoče upravljati in usmerjati zgolj z uradniško logiko države. (Boris Lipužič, Evropska šola med državo in civilno družbo, Educa, Nova Gorica, 1997,9)

Z zbornico bomo učitelji  stopili iz šole v prostor države in družbe ter neposredno vplivali na njuno rast.

Šolstvo je stvar družbenega dogovora in dogovora v državi.

V šolstvu bomo dobili zbornično vodeno organizacijo.

Zbornica bo prostor, v katerem bodo odlični učitelji dvigovali kakovost šolskega sistema.

Zbornica bo sistem, ki bo omogočal stalni razvoj šolstva ter hitro odzivanje na nove vzorce v šolstvu.

Z zbornico se bo lahko slovensko šolstvo dvignilo v svetovni vrh. Naše šolstvo naj postane vzorčni model drugim.

Zbornica bo šolski sistem usmerjala v dolgoročni dobrobit posameznega učenca.

Zbornica bo prostor kjer bo ljubezen, spoštovanje in odgovornost do posameznega učenca pomembnejše kot vrednote ekonomije, ideologij in tekmovanja.

Kadar so ekonomija oz. ideologije močnejše od prizadevanj učitelja za osebno rast in rast posameznega učenca ter močnejša od pedagoške stroke, trpijo predvsem šibki učenci iz ubogih družin.

Šolstvo močno vpliva na delovanje šole in oba skupaj na delovanje učitelja v razredu.

Z umestitvijo učiteljske zbornice v šolski sistem se bo spremenil odnos šolske politične oblasti do učiteljev.

Učitelji bomo dobili enakovreden položaj in bomo soodločali o šolskem sistemu.

V šolstvu se gradijo trije gradniki človekove svobode. (Predavanje ddr. Klemna Jaklič, »Slovenija, pet minut pred dvanajsto«, 21. 09. 2018, Katoliški inštitut, Fakulteta za poslovne vede, https://www.youtube.com/watch?v=F8e2ppvMLqU)

S podporo zbornice se v šolstvu  v večji meri zagotavlja uresničevanje slovenske ustave predvsem v naslednjih členih (zaradi bistva so citirani samo deli členov):

  1. člen

Slovenija je demokratična.

  1. člen

Slovenija je pravna država.

  1. člen

V Sloveniji ima oblast ljudstvo.

Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami.

  1. člen

Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine.

  1. člen (enakost pred zakonom)

V Sloveniji  so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine.

Vsi so pred zakonom enaki.

  1. člen (uresničevanje in omejevanje pravic)

Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene s pravicami drugih.

Zagotovljeni sta varstvo človekovih pravic in svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve.

  1. člen (prepoved mučenja)

Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju.

  1. člen (varstvo osebne svobode)

Vsakdo ima pravico do osebne svobode.

  1. člen (varstvo človekove osebnosti in dostojanstva)

Zagotovljeno je spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva.

Prepovedano je vsakršno izsiljevanje priznanj in izjav.

  1. člen (enako varstvo pravic)

Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic pred državnimi organi..

  1. člen (pravica do sodnega varstva)

Vsakdo ima pravico, da so o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno in nepristransko. 

25 člen (pravica do pravnega sredstva)

Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe.

  1. člen (pravica do povračila škode)

Vsakdo ima pravico do povračila škode.

Oškodovanec ima pravico zahtevati povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.

  1. člen (domnevna nedolžnost)

Kdor je obdolžen velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena. 

  1. člen (načelo zakonitosti v kazenskem pravu)

Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni določil, da je kaznivo, in ni zanj kazni, še preden je dejanje storjeno.

  1. člen (pravna jamstva v kazenskem postopku)

Vsakomur morajo biti ob enakopravnosti zagotovljene pravice:

– da ima možnost za obrambo;

– da se mu sodi v njegovi navzočnosti in da se brani sam ali z zagovornikom;

– da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist.

  1. člen (pravica do rehabilitacije in odškodnine)

Kdor je bil krivo obsojen ima pravico do rehabilitacije.

  1. člen (prepoved ponovnega sojenja o isti stvari)

Nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi dejanja, za katero je bil obsojen.

  1. člen (pravica do zasebne lastnine in dedovanja)

Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine.

  1. člen (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti)

Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

  1. člen (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic)

Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.

  1. člen (varstvo osebnih podatkov)

Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov.

  1. člen (svoboda izražanja)

Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja.

  1. člena ustave (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev)

Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno  ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.

  1. člen (pravice invalidov)

Otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju imajo pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi.

  1. člen (pravice in dolžnosti staršev)

Starši imajo pravico in dolžnost izobraževati in vzgajati svoje otroke.

  1. člen (pravice otrok)

Otroci uživajo posebno varstvo in skrb.

Človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo.

Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred izkoriščanjem in zlorabljanjem.

  1. člen (izobrazba in šolanje)

Izobraževanje je svobodno.

Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno.

  1. člen (avtonomnost univerze in drugih visokih šol)

Državne univerze in državne visoke šole so avtonomne.

  1. člen (prepoved spodbujanja k neenakosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni)

Protiustavno je vsakršno spodbujanje k neenakopravnosti ter razpihovanju narodnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.

Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju.