ddr. Klemen Jaklič, ustavni sodnik (2017-….)
»Zato se mi zdi pravzaprav že moralna dolžnost vsakega, ki razmišlja o teh stvareh, ki razume te probleme svobodne demokratične družbe, ki vidi manko na tem področju, kje je ta manko, da sodeluje pri vzpostavljanju in uresničevanju svobodne demokratične družbe tudi preko širjenja polja pluralnosti na visokošolskem področju in pravzaprav v celotni vertikali izobraževalnega sistema. Vsi tisti, ki se tega zavedajo imajo moralno dolžnost.« (Predavanje ddr. Klemna Jakliča, »Slovenija, pet minut pred dvanajsto«, 21. 09. 2018, Katoliški inštitut, Fakulteta za poslovne vede, 44min:45s, https://www.youtube.com/watch?v=F8e2ppvMLqU)
»Na vseh področjih sporočanja in obveščanja javnosti, tukaj znova ne mislim zgolj na medije, mislim tudi na izobraževanje in še posebej vlogo dajem visokemu šolstvu. Tukaj je treba biti aktiven in počasi graditi pluralnejši sistem, pri tem predpogoju svobodne demokratične družbe, pluralnosti na trgu idej. Brez izključevanja, s prispevanjem k bogatejšemu osveščanju javnosti, tako da bo oblikovanje svobodne demokratične volje, kot predpogoja legitimnosti in demokratičnosti vsakršne oblasti sploh mogoča.«
(Predavanje ddr. Klemna Jakliča, »Slovenija, pet minut pred dvanajsto«, 21. 09. 2018, Katoliški inštitut, Fakulteta za poslovne vede, 37min:45s, https://www.youtube.com/watch?v=F8e2ppvMLqU)
»Konkreten podatek, študija svetovne banke izdelana izpred nekaj leti, pravi da je vir bogastva, blaginje držav v največji meri v tako imenovanem neotipljivem bogastvu. To je bilo vse izračunano. Neotipljivo bogastvo je nekje pri 78% kot vir bogastva, tistih držav, ki so najdlje od vseh. 18% je proizvedenega bogastva, tistega, ki smo ga naredili s svojimi rokami, s stroji, infrastrukturo, in samo 4% je naravnega bogastva, rudnine in drugo naravno bogastvo. Kaj pa je neotipljivo bogastvo? V tej isti študiji prikažejo graf, ki je sestavljen iz dveh bistvenih delov, eno je kvaliteta, kakovost izobraževalnega sistema, drugo pa je kakovost pravne države, torej 80% bogastva držav, ki so pred vsemi ostalimi.« (Predavanje ddr. Klemna Jakliča, »Slovenija, pet minut pred dvanajsto«, 21. 09. 2018, Katoliški inštitut, Fakulteta za poslovne vede, 43min:40s, https://www.youtube.com/watch?v=F8e2ppvMLqU)
»To pomeni, da mora biti trg idej v resnici pluralen in nikoli popačen. Politična tekma se mora odvijati ne v nagnjenem medijskem prostoru in tukaj mislim medijskem v najbolj širšem smislu, ne mislim zgolj na televizijo, na radio, časopis, na nove oblike medijev, ampak mislim tudi na institut izobraževanja, na celotno vertikalo in predvsem na izobraževanje na ravni visokega šolstva. Kajti visoko šolstvo je tisto, ki je najbolj aktivno v javni sferi, v politični sferi na trgu idej. S ponujanjem svojih vizij, z neizprosno intelektualno kritiko in s ponujanjem alternativ in razgaljanjem stereotipov, nekonsistentnosti,…« (Predavanje ddr. Klemna Jakliča, »Slovenija, pet minut pred dvanajsto«, 21. 09. 2018, Katoliški inštitut, Fakulteta za poslovne vede, 34min:40s, https://www.youtube.com/watch?v=F8e2ppvMLqU)
»In če je ta medijski trg v tem najširšem smislu nagnjen, popačen, zmonopoliziran, takrat, v takšnem kontekstu, ni mogoče svobodno oblikovanje politične volje. Zato je po mojem mnenju ta del v slovenskem kontekstu neuresničen. Zaradi te hibe ne pride do prevoda tistih temeljnih gradnikov svobode do njihovega resničnega izraza v vseh konkretnih odločitvah od zakonodaja naprej, do rednega sodstva, ustavnega sodstva, izvršne oblasti,… » (Predavanje ddr. Klemna Jakliča, »Slovenija, pet minut pred dvanajsto«, 21. 09. 2018, Katoliški inštitut, Fakulteta za poslovne vede, 35min:35s, https://www.youtube.com/watch?v=F8e2ppvMLqU)
»In naj končam s stavkom Louisa Dembitz Brandeisa, citiram: »Večino stvari, ki jih je na tem svetu vredno storiti, so razglasili za nemogoče, dokler jih ni nekdo storil.« Bližnjic ni, to vemo vsi. Tako tudi svobodne demokratične družbe ni, ne da bi se jo začelo graditi od samih temeljev navzgor…Razumimo to in naredimo vsak kar lahko, da bo ta temelj rasel navzgor in prispeval k uresničitvi svobodne demokratične družbe, ki je v tej državi še nismo deležni.« (Predavanje ddr. Klemna Jakliča, »Slovenija, pet minut pred dvanajsto«, 21. 09. 2018, Katoliški inštitut, Fakulteta za poslovne vede, 48min:20s, https://www.youtube.com/watch?v=F8e2ppvMLqU)
Boris Lipužič, organizator šolstva in publicist
prof. dr. Andreja Kocijančič, rektorica Ljubljanske univerze 2005-2009, podpredsednica Zdravniške zbornice Slovenije
dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport 2004-2008
»Ker predstavljam del izvršne oblasti, ne bi bilo prav, da se o tem izrečem. A če me ne bi spraševali kot ministra, bi odgovoril, da bi potrebovali tako institucijo, ki bi sodelovala pri odločanju in se ukvarjala s strokovnimi vprašanji. V našem delu Evrope ima zbornični sistem dolgo in bogato tradicijo. Zbornice so se uveljavile kot stanovske in strokovne organizacije, kot strokovna podpora izvršni veji oblasti in kot sogovornik pri tovrstnih vprašanjih. Nič ne bi imel proti, če bi dobili še zbornico. Tako bi se razširile možnosti za socialni dialog.« (Šolski razgledi, junij 2006.)
dr. Lojze Ude ustavni sodnik 1993-2002
»Menim namreč, da se mora delovanje izvršilne in tudi zakonodajne oblasti omejiti na državne zadeve in da je v vsaki družbi vrsta podsistemov, ki bi morali biti neodvisni od vsakokratne vladajoče koalicije oz. oblasti. Podsistemi bi morali imeti svojo avtonomnost, ki je sicer ustavno zagotovljena le univerzi. Vendar so tudi nekatera druga področja, ki bi morala biti avtonomnejša tudi v institucionalnem pogledu. To so mediji, znanost in umetnost ter izobrazba in šolanje.« (Delo, 13. 10. 2006)
Frideriko Mayor, generalni direktor Unesca 1987–1999
Skupaj z družino so učitelji temeljni kamen za človeško prihodnost, saj s svojimi rokami gnetejo testo za prihodnost.