Model zbornice

3.1. IME : UČITELJSKA ZBORNICA SLOVENIJE

• Učitelj

Učitelj je tisti, ki na podlagi delovnega razmerja neposredno izobražuje oz. vzgaja učence v javno veljavnih programih v šolstvu na območju Republike Slovenije. S to besedo označimo osnovni namen in delovanje vseh, ki se neposredno ukvarjajo z učenci v javno veljavnih programih.

• Zbornica

Skupnost ljudi istega poklica, ustanovljena z namenom, da uveljavlja ustavne pravice učencev in učiteljev.

• Slovenije

Vsi učitelji so vključeni v eno zbornico, ki predstavlja vse učitelje v državi. SSKJ: učiti – s spodbujanjem, opozarjanjem povzročati, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost;

• razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo, z namenom, da kdo to sprejme, se po tem ravna;
• delati, povzročati, da prihaja do koristnega spoznanja, znanja

učitelj – kdor (poklicno) uči, poučuje zbornica – prostor v šoli, namenjen učiteljskemu zboru                – posvetovalno telo učiteljska zbornica – javnoupravna skupnost ljudi istega poklica, ustanovljena z namenom, da ščiti strokovne interese svojih članov zbor – večja skupina ljudi, zbrana na kakem mestu, z določenim namenom

• skupnost ljudi v določeni instituciji, povezanih z istim poklicem
• konferenca profesorskega, učiteljskega zbora
• sestanek večjega števila ljudi, navadno članov kake organizacije, zaradi razpravljanja o čem, dogovarjanje glede česa

zborovati – biti zbran v večjem številu na kakem kraju zaradi razpravljanja o čem, izražanja česa   3.2. OSNOVNA PRAVILA IN ORGANIZIRANOST ZBORNICE DOLOČIJO POSLANCI V DRŽAVNEM ZBORU V POSEBNEM ZAKONU

• Osnovno organiziranost in temeljna zbornična oz. demokratična pravila delovanja zbornice določijo poslanci v Državnem zboru s posebnim zakonom o Učiteljski zbornici.
• Zakon o Učiteljski zbornici je nekakšna »ustava« za delovanje učiteljev v Učiteljski zbornici.
• Za sprejem zakona oz. za spremembe zakona v Državnem zboru je potrebna 2/3 ustavna večina.
• Predsednika zbornice imenuje predsednik države na predlog skupščine zbornice. 

Argumenti:

1. Zbornica bo imela veliko moč in ni vseeno na kakšen način se upravlja s to močjo.
2. Organiziranost, pravila in načela delovanja zbornice vplivajo tudi na njene vsebinske rešitve. Posledično to vpliva na vse učence, celotno družbo in državo.
3. Javni interes opravičuje delno poseganje Državnega zbora na delovanje zbornice saj je polovica državljanov neposredno oz. posredno povezanih s šolstvom, celotna družba in država pa je odvisna od kvalitete šolskega sistema..
4. Obstaja stalna realna nevarnost, da skupščina zbornice pod vodstvom ozke skupine zborničnih funkcionarjev preko statuta omogoči nezbornično in nedemokratično delovanje
5. Obstaja stalna realna nevarnost, da postane Učiteljska zbornica organizacija, ki bo sama sebi namen zaradi ozkih osebnih interesov

3.3. ENA ZBORNICA  V državi obstaja ena Učiteljska zbornica za vse učitelje od vzgojiteljev v vrtcih do vključno profesorjev na univerzah. Argumenti:

1. Ena zbornica bo omogočala celostni pogled na delovanje šolstva.
2. Zbornica bo postala prostor povezav vseh učiteljev.

To je zelo pomembno, ker je učiteljski poklic izredno individualen. Večino šolskih ur učitelj izvede neodvisno od sodelavcev, vsaka posamezna šola deluje kot zaključena celota, vsako področje (vrtci, OŠ, srednje šole, …) delujejo zaključeno.

3. Poučevanje učitelja v razredu, delovanje posamezne šole in delovanje celotnega šolstva vzajemno vplivajo drug na drugega.
4. Več kot polovica učencev, uporabnikov, prehaja skozi celotno šolsko vertikalo.
5. Pomembno je celovito urejanje prehoda učencev iz nižje na višjo raven šolanja.
6. Pridobljeno znanje in vzorci delovanja učencev na začetni stopnji močno vplivajo na kakovost dela nadaljne stopnje izobraževalne vertikale.
7. Vsi bodoči učitelji gredo po vsej šolski vertikali od vrtca do univerze in se s pridobljenim znanjem, izkušnjami in vzorci vrnejo nazaj v šole poučevati.

3.4. VSI UČITELJI SO ČLANI ZBORNICE Vsi učitelji od vzgojiteljev v vrtcih do profesorjev na univerzah so člani zbornice. Članstvo in delovanje v Učiteljski zbornici je del učiteljevega poklica, kot je danes članstvo in delovanje v zbornici posamezne šole. Zbornica je poklicna organizacija učiteljev. Na eni strani se postavlja pravica učiteljev do svobodnega združevanja in na drugi strani množica ustavnih pravic učencev, staršev in učiteljev.  Argumenti:

1. Le zbornica, v katero bodo vključeni vsi učitelji, bo smiselna in uspešna.
2. Z učiteljsko zbornico se bo strokovna pristojnost in odgovornost učiteljev od učiteljskega zbora posamezne šole zgolj razširila na učiteljski zbor vseh učiteljev v državi. Strokovno delovanje v njej bo samoumevno, kot je danes samoumevno delovanje v zbornici posamezne šole. Del učiteljevega poklica oz. del njegove delovne obveznosti je urejanje delovanja posamezne šole in za to delo ga država plačuje.
3. Obvezno članstvo vseh učiteljev v zbornici opravičuje javni interes do dobre šole.
4. Le močna zbornica bo imela tudi moč ukrepanja.
5. Le v zbornici, v kateri bodo združeni vsi učitelji:

• • se bodo v večji meri uresničevale ustavne pravice učencev, staršev in učiteljev;
  • bo zagotovljena večja legitimnost vseh odločitev;
  • se bodo bolj odražali strokovni in etični pogledi stroke kot celote;
  • bo omogočeno celostno reševanje problemov;
  • se bodo dogovorjene strokovne rešitve lažje in hitreje vpeljevale,
  • bo zagotovljena različnost političnih pogledov;
  • bo obstajala manjša možnost uveljavitve parcialnih interesov;
  • bodo predstavniki učiteljev legitimni in enakovredni sogovorniki vsakokratni šolski politični oblasti, državi in družbi.
  • bo zbornica lahko finančno samostojna, s tem pa tudi neodvisna in strokovno suverena.

6. Z zbornico se bo v večji meri zagotavljala ustavna pravica učiteljev iz 44. člena (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev) »Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.«

Če ta člen prenesemo v šolski prostor, bi se glasil: »Vsak učitelj ima pravico, da v skladu z Zakonom o Učiteljski zbornici Slovenije neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju šolstva.«

Učitelj bo z nastankom zbornice imel pravico kandidirati na vodstvene položaje in voliti ljudi, ki odločajo oz. soodločajo v šolstvu.

7. V šolstvu v večji meri zagotavljati uresničevanje slovenske ustave predvsem v naslednjih členih so (zaradi bistva so citirani samo deli členov):

1. 1. 1. člen

Slovenija je demokratična.

1. 1. 2. člen

Slovenija je pravna država.

1. 1. 3. člen

V Sloveniji ima oblast ljudstvo.

Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami.

1. 1. 5. člen

Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine.

1. 1. 14. člen (enakost pred zakonom)

V Sloveniji  so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine.

Vsi so pred zakonom enaki.

1. 1. 15. člen (uresničevanje in omejevanje pravic)

Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene s pravicami drugih.

Zagotovljeni sta varstvo človekovih pravic in svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve.

1. 1. 18. člen (prepoved mučenja)

Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju.

1. 1. 19. člen (varstvo osebne svobode)

Vsakdo ima pravico do osebne svobode.

1. 1. 21. člen (varstvo človekove osebnosti in dostojanstva)

Zagotovljeno je spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva.

Prepovedano je vsakršno izsiljevanje priznanj in izjav.

1. 1. 22. člen (enako varstvo pravic)

Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic.

1. 1. 23. člen (pravica do sodnega varstva)

Vsakdo ima pravico, da so o njegovih pravica in dolžnostih odloča neodvisno in nepristransko.

25. člen (pravica do pravnega sredstva)

Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe.

1. 1. 26. člen (pravica do povračila škode)

Vsakdo ima pravico do povračila škode.

Oškodovanec ima pravico zahtevati povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.

1. 1. 27. člen (domnevna nedolžnost)

Kdor je obdolžen velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena.

1. 1. 28. člen (načelo zakonitosti v kazenskem pravu)

Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni določil, da je kaznivo, in ni zanj kazni, še preden je dejanje storjeno.

1. 1. 29. člen (pravna jamstva v kazenskem postopku)

Vsakomur morajo biti ob enakopravnosti zagotovljene pravice:

– da ima možnost za obrambo;

– da se mu sodi v njegovi navzočnosti in da se brani sam ali z zagovornikom;

– da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist.

1. 1. 30. člen (pravica do rehabilitacije in odškodnine)

Kdor je bil krivo obsojen ima pravico do rehabilitacije.

1. 1. 31. člen (prepoved ponovnega sojenja o isti stvari)

Nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi dejanja, za katero je bil obsojen.

1. 1. 33. člen (pravica do zasebne lastnine in dedovanja)

Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine.

1. 1. 34. člen (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti)

Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

1. 1. 35. člen (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic)

Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.

1. 1. 38. člen (varstvo osebnih podatkov)

Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov.

1. 1. 39. člen (svoboda izražanja)

Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja.

1. 1. 44. člena ustave (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev)

Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno  ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.

1. 1. 52. člen (pravice invalidov)

Otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju imajo pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi.

1. 1. 54. člen (pravice in dolžnosti staršev)

Starši imajo pravico in dolžnost izobraževati in vzgajati svoje otroke.

1. 1. 56. člen (pravice otrok)

Otroci uživajo posebno varstvo in skrb.

Človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo.

Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred izkoriščanjem in zlorabljanjem.

1. 1. 57. člen (izobrazba in šolanje)

Izobraževanje je svobodno.

Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno.

1. 1. 58. člen (avtonomnost univerze in drugih visokih šol)

Državne univerze in državne visoke šole so avtonomne.

1. 1. 63. člen (prepoved spodbujanja k neenakosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni)

Protiustavno je vsakršno spodbujanje k neenakopravnosti ter razpihovanju sovraštva in nestrpnosti.

Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni.

8. Učiteljske zbornice ni mogoče uvrščati med zasebno-pravna združenja, temveč je to institucija javnega prava, ki je ustanovljena z zakonom in ki izvršuje javna pooblastila na področju šolstva, ki se pretežno opravlja kot javna služba, pomembna tudi za uresničevanje ustavnih pravic. Obvezno združevanje opravičuje javni interes, da se učencem zagotovi pravica do dobre šole in da se pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega procesa izboljša oz. v večji meri zagotovi tudi uresničevanje vseh drugih človekovih pravic, ki so lahko pri tem prizadete. Obvezno članstvo v večji meri zagotavlja, da bodo pri skrbi za razvijanje in spoštovanje pravil stroke v interesu učencev učitelji v zbornici aktivneje sodelovali, s čimer bi bile pravice učencev v večji meri zagotovljene – pa tudi zato, da ob morebitnem prostovoljnem članstvu v stališčih zbornice ne bi prišli do izraza neki parcialni, z gledišča javnega interesa manj zaželeni ali celo sporni pogledi in interesi, ki ne bi odražali zlasti strokovnih in etičnih pogledov stroke kot celote. Povzeto in prilagojeno šolstvu po Odklonilnem ločenem mnenju sodnikov dr. Petra Jambreka in dr. Lojzeta Udeta in Pritrdilnem ločenem mnenju sodnika Krivica v odločbi Ustavnega sodišča R Slovenije, št.:U-I-137/93-24, ko je Ustavno sodišče odločalo o določbi prvega odstavka 76. člena Zakona o socialnem varstvu.

9. »Popolnoma jasno je, da bi morala biti tudi učiteljska zbornica obvezna za vse učitelje. Le obvezno članstvo bo učiteljski zbornici zagotavljalo enakopravnost pri strokovnih pogajanjih z vlado – z ministrstvom, samo če bomo vsi učitelji člani zbornice bomo partnerji ministrstvu, medtem ko bi ji prostovoljno članstvo omogočalo samo uresničevanje posameznih interesov združenih članov; učiteljska zbornica bi bila potem le društvo brez možnosti odločanja, z omejenimi pristojnostmi. Tudi pri ustanovitvi Zdravniške zbornice je bil na začetku odpor številnih zdravnikov, da bi postali njeni obvezni člani, čas pa je prepričal tudi dvomljivce.« dr. Andreja Kocijančič, rektorica Ljubljanske univerze 2005-2009, podpredsednica Zdravniške zbornice Slovenije, 25. januarja 2006, po spominu zapisala Jolanda Regouc 

10. Prostovoljno članstvo postavi zbornico na raven društva.

Zbornica je organizacija profesionalcev, društva združujejo ljubitelje.

Zbornica je del šolskega sistema, društva so izven šolskega sistema.

Z Zbornico mora ministrstvo sodelovati in jo upoštevati, društva ministrstvo upošteva, če želi.

Zbornica odloča in soodloča, društva imajo možnost le  predlagati.

Zbornica imenuje svoje kadre na vse položaje odločanja in soodločanja, društva ne imenujejo svojih kadrov na položaje odločanja.

Zbornica ima moč ukrepanja, društva nimajo moči.

Zbornica skrbi za kvaliteto šolskega sistema, društva prvenstveno zasledujejo interese svojih članov.

3.5. ČLANI ZBORNICE SO POSAMEZNI UČITELJI  Člani zbornice so učitelji, ki na podlagi delovnega razmerja neposredno izobražujejo oz. vzgajajo učence v šolstvu na območju Republike Slovenije. Člani zbornice niso ne šole, ne zavodi in ne druge organizacije. Učitelj je: vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, učitelj, predavatelj višje strokovne šole, svetovalni delavec, knjižničar, visokošolski učitelj in visokošolski sodelavec in drugi strokovni delavec, ki z njim sodeluje pri izvajanju strokovnih nalog. V šolstvo so zajete vse oblike vzgoje in izobraževanja določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakonom o visokem šolstvu. Učenci so: otroci v vrtcih, učenci v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, glasbenih šolah, dijaki v srednjih šolah in študentje na višjih in visokih šolah.  Argumenti:

1. Nosilci šole in šolstva so posamezni učitelji. Konkretna šola stoji in pade zaradi posameznih odličnih učiteljev.
2. Posamezen učitelj nosi individualno odgovornost do učenca in njegovih staršev.

3.6. VISOKOŠOLSKI UČITELJI SO ČLANI ZBORNICE  Visokošolski učitelji so člani zbornice.  Argumenti:

1. Visokošolski učitelji imajo dvojno vlogo – vlogo učitelja in vlogo raziskovalca. Kot učitelji so člani učiteljske zbornice.
2. Vrh teoretičnega znanja je skoncentriran v profesorjih na univerzah. Brez njihovega znanja bi bila zbornica »obglavljena«, brez »možganov«.
3. Visokošolski učitelji odpirajo vprašanja in iščejo odgovore. Predavanje ddr. Klemena Jakliča: Slovenija, pet minut pred dvanajsto, od 34:34 do 35:50, 21. 9. 2018; Katoliški inštitut, Fakulteta za poslovne vede

3.7. RAVNATELJI SO ČLANI UČITELJSKE ZBORNICE  Ravnatelji so člani zbornice, če redno učijo. Direktorji zavodov, ki ne učijo, niso člani zbornice.  Argumenta:

1. V zbornico so vključeni vsi učitelji, ki učijo, ne glede na funkcijo, ki jo tudi opravljajo.
2. Ravnatelji so učitelji na voljenem položaju.

3.8. ZBORNIČNI PRISPEVEK JE INDIVIDUALEN  Zbornični prispevek plačuje vsak posamezni učitelj.  Argumenti:

1. Članstvo je individualno in s tem je plačevanje zborničnega prispevka vezano na posameznega učitelja.
2. Pogoj za strokovno samostojnost, neodvisnost in suverenost je finančna samostojnost
3. Zbornica doseže finančno samostojnost le, če se v večinskem delu financira iz zborničnega prispevka.
4. S plačevanjem zborničnega prispevka postanejo učitelji »delničarji« zbornice in njeni »solastniki«.

3.9. ZBORNICA JE FINANČNO SAMOSTOJNA – KOT CELOTA IN KOT POSAMEZNI DEL  Zbornica je kot celota in kot posamezni del finančno neodvisna od države, podjetij in posameznikov.  Argumenti:

1. Finančna samostojnost omogoča strokovno samostojnost, neodvisnost in suverenost.
2. Zbornica doseže finančno samostojnost le, če je v pretežnem delu financira iz zborničnega prispevka.
3. S plačevanjem zborničnega prispevka postanejo učitelji »delničarji« zbornice, njegovi »solastniki«, seveda v smislu strokovnih rešitev in tudi v materialnem smislu.
4. Zbornica mora biti neodvisna od državnega proračuna, raznih razpisov, EU sredstev in zasebnega kapitala podjetij oz. posameznikov.

  3.10. VIŠINA ZBORNIČNEGA PRISPEVKA  Višino zborničnega prispevka določa skupščina zbornice. Zbornica je neprofitna organizacija, kar se odraža v višini zborničnega prispevka. Okvirni znesek: učitelj z nazivom mentor, v 5. plačilnem razredu, s 15. leti delovne dobe, bi plačeval okoli 15 €/mesec.  Argument: Z višino »mesečne žepnine srednješolca« si učitelji zagotovijo strokovno neodvisnost.    3.11.ZBORNICA PODELJUJE SVOJIM ČLANOM LICENCE  Zbornica svojim članom podeljuje licence.  Argumenti:

1. Z licencami se na individualni ravni določi, kdo je član zbornice in kdo ni – kot nekakšna članska izkaznica.
2. Licence bodo obvezovale učitelje za strokovno ravnanje, upoštevanje etičnega kodeksa in stalnega strokovnega izpopolnjevanja.
3. Z licencami vplivamo na dvig kakovosti učiteljev.

• • Kadar so dejanja posameznega učitelja izredno škodljiva, neprimerna oz. nevarna za učence, je potrebno zavarovati pravice učencev in njihovih staršev.

4. Z licencami se lahko uravnava tudi število šolanih in zaposlenih učiteljev ter ohranja učiteljski stan.

• • Z različnimi ukrepi je potrebno poseči v primerih, ko je veliko pomanjkanje oz. velik presežek določenega profila učiteljev.

3.12. VAROVALKE ZBORNIČNEGA NAČINA DELOVANJA

1. Zbornica deluje po zborničnih pravilih.
2. Zbornica določi kaj je zbornično delovanje.
3. Osnovna pravila delovanja zbornice določi Zakon o Učiteljski zbornico Slovenije.
4. Podrobne namene, načela in pravila delovanja zbornice in njenih članov določi skupščina zbornice v
5. Najbolj podrobna pravila delovanja sprejmejo delovna telesa
6. V zbornici se oblast deli na zakonodajno, izvršno in sodno.
7. Na vodstvenih položajih organov zbornice so učitelji, ki redno učijo in so redno zaposleni na posameznih šolah.
8. V zbornici odločajo učitelji, ki redno učijo in so redno zaposleni na posameznih šolah.
9. Učitelji na položajih v zbornici so zaposleni na svojih šolah in niso zaposleni v zbornici.
10. Edina izjema pri zaposlitvi je predsednik zbornice, ki je do 70% zaposlen v zbornici.
11. Redno zaposleni v zbornici so samo zaposleni v podporni službi.
12. Vsak član zbornice ima pravico voliti in biti izvoljen ter izbirati in biti izbran.
13. Vsak organ zbornice ima določeno jasno odgovornost do članov in do skupščine zbornice.
14. Predsedništvo, podpredsedništvo in članstvo v organih zbornice so častni položaji.
15. Učitelji, ki opravljajo delo v organih zbornice, so za svoje delo plačani.
16. Zbornična pisarna in glavni tajnik sta podrejena predsedniku zbornice.
17. Ob novem mandatu predsednika zbornice mora glavni tajnik ponuditi odstop.
18. Vse organe zbornice se lahko ustanovi ali
19. Člane organov se voli ali
20. Vse člane organov se lahko razreši.
21. Volitve so tajne.
22. Predsednik zbornice ima število mandatov omejeno na dva, brez možnosti ponovne izvolitve.
23. Ostali mandati v zbornici so omejeni na dva mandata zapored. S prekinitvijo je možna ponovna izvolitev.
24. Dolžino mandatov določi statut.
25. Dolžina prvih 6 (šestih) mandatov po nastanku zbornice je 2 (dve) leti. S tem se zagotovi hitrejše zorenje zbornice kot institucije.
26. Delovanje zbornice in mandati so vezani na šolsko leto.
27. Zbornica je finančno samostojna – kot celota in kot posamezni del.
28. Zbornica je kot celota in kot posamezni del finančno neodvisna od države, podjetij in posameznikov.
29. Več kot polovico sredstev mora predstavljati prispevek članov
30. Zbornica je neprofitna

  3.13. ORGANIZIRANOST ZBORNICE

1. Temeljno organiziranost določijo poslanci Državnega zbora s posebnim zakonom o zbornici in s tem osnovna pravila delovanja in osnovno organiziranost zbornice.
2. Podrobno organiziranost določi skupščina zbornice s statutom in s tem podrobne pristojnosti posameznih organov, njihovo število, sestavo, delovanje in volitve.
3. V zbornici se deli oblast na zakonodajno, izvršno in sodno.
4. Osnovni pretok zaznavanja stanja, mnenj in predlogov teče od spodaj navzgor. Vse poteka po treh vertikalnih linijah:
   • predmetni (naravoslovni predmeti -…, družboslovni predmeti -…)
   • področni (vrtci, osnovne šole,…,univerze)
   • območni (Primorska, Gorenjska,…,Štajerska).
5. Odločanje in ukrepanje poteka od zgoraj navzdol. Vse poteka po treh vertikalnih linijah:
   • predmetni (naravoslovni predmeti -…, družboslovni predmeti -…)
   • področni (vrtci, osnovne šole,…,univerze)
   • območni (Primorska, Gorenjska,…,Štajerska).
6. Temeljni organ zbornice je skupščina.
7. Organi skupščine so:
   • izvršilni odbor
   • predmetni odbori
   • področni odbori
   • območni odbori
   • nadzorni odbor
   • odbor za volitve in imenovanja.
8. Samostojna organa zbornice sta:
   • razsodišče zbornice
   • tožilec zbornice.
9. Skupščina ustanovi odbore (zbore, svete, kolegije, komisije) za:
   • predmetni odbori (naravoslovni – družboslovni predmeti)
   • področni odbori (vrtci, osnovne šole,…,univerze)
   • območni odbori (Primorska, Gorenjska,…,Štajerska).
10. Izvršilni odbor ustanovi komisije (svete, odbore, kolegije) za:
    • Predmete komisije (naravoslovni – družboslovni predmeti)
    • področne komisije (vrtci, osnovne šole,…,univerze)
    • območne komisije (Primorska, Gorenjska,…,Štajerska).
11. Predsednik zbornice je predsednik izvršilnega odbora.